Vare le yelbulo

Black Girl

Yizie Wikipiideɛ
Black Girl
film
Piiluu1966 Maale eŋ
TitleLa Noire de... Maale eŋ
AssessmentBechdel test Maale eŋ
Genredrama film Maale eŋ
Publication date1966, 17 Maakye 1966, 5 Kyɛpire 1967, 12 Gyɛnoɔre 1969 Maale eŋ
Country of originFrance, Senegal Maale eŋ
Original language of film or TV showFrench Maale eŋ
DirectorOusmane Sembène Maale eŋ
ScreenwriterOusmane Sembène Maale eŋ
Cast memberMbissine Thérèse Diop Maale eŋ
ProducerAndré Zwobada Maale eŋ
Narrative locationSenegal Maale eŋ
Aspect ratio (W:H)Academy ratio Maale eŋ
Waaloŋblack-and-white, color Maale eŋ
Review score97%, 8.1/10, 75/100 Maale eŋ
Distribution formatvideo on demand Maale eŋ
BBFC rating15 Maale eŋ
CNC film rating (France)no age restriction Maale eŋ
IMDA ratingNC16 Maale eŋ

Black Girl (French: la noire de.. Lit Pɔge sɔgelaa la’) e la 1966 sinii kaŋa, Senegalee dɔɔ kaŋa naŋ di Ousmane Sembene, o na la sɛge a senselluŋ ŋa kyɛ naŋ wuli sobiri na poɔ a deɛne naŋ tu deɛne ka o tori.[1] A senselluŋ ŋa yi la Sembene 1962 Voltaique poɔ, a selluŋ ŋa yelboɔraa zaa la ka o vɛŋ noba taa poɔ-peɛloŋ ne ba nyɔvoɛ ba laŋkpeɛbo poɔ.

A deɛdeɛŋkare a sinii ŋa poɔ Mbissine Therese Diop ka a sinii poɔ ka o yuori di Diouana, o e la Senegalee  pɔgesɛraa naŋ bare o teŋa meŋa Dakar kyɛ gaa te be Antibes teŋa a France paaloŋ poɔ. O da gaa tona la korɔ dɔɔ kaŋa ne o pɔge. A France poɔ, Diouana da taa kyelloo ka o na la leɛ gaa la te tona o toma na onaŋ da tona. Kyɛ a o Antibes leɛ gaabo poɔ, Diouana da nyɛ dɔgeroŋ kaŋa bale onaŋ daŋ ba gbiri zanne a yi a dɔɔ ne o pɔge na zie o naŋ tona, ba da fero la ka leɛ ba gbaŋgbaa ka ba tona viiri wagere zaa ba naŋ boɔrɔ. O da te bale ne la o meŋa ka fãã kyɛ soore o meŋa nyɔvore yɛlɛ a France poɔ.

Black Girl (Pɔge Sɔgelaa) e la neɛ banaŋ de ka ona la Sub-Saharan Afrikan sinii danweɛŋ soba a Afriakan naŋ de a tendaa kyɔɔtaa.[2] Aneɛzaa ka a Western paaloŋ sinii maaleba da ba de o soŋ, kyɛ a sinii da yi la kpɛ sinii dagere poɔ a 2010 yuomo poɔ, a baaraa zaa ona la wa leɛ a a tendaazaa sinii soŋ ka neɛzaa kaara.

A lɛ a deɛne naŋ deɛnɛe tutaa sinii poɔ

[maaleŋ | Maale eŋ yizie]

A sinii deɛne la gɛrɛ niŋe ane puori zaa, Diouana wuli la lɛ o naŋ voore o nyɔvore a France poɔ, be ka o da tona dɔɔ ane pɔge kaŋa yiri poɔ,o na la da maŋ maala ba bondirii, a peerɛ yiri, a pɛgere ba bonsuuri aneŋ ba biiri zu ba koɔ suobu ane mine kaŋa. o  wuli la o nyɔvore yɛlɛ a Senegal sɛre ka o wa gaa a France poɔ.

A o nyɔvore puori leɛ wulibu poɔ, o yi la yiri na poɔ ba naŋ ba taa eebo bee ba e la naŋ deme a Dakar teŋa poɔ. A o yideme gyamaa zaa e la zugbulo, ba kaŋa zaa ba gaa sakuuri a na kanne gane bee a sɛge, kyɛ Diouana maŋ iri yɔ a teŋa zaa poɔ a boɔrɔ toma. Daare kaŋa la, ka French pɔge kaŋa banaŋ boɔlɔ bee ka o yuori di ‘Madame’ meŋ da wa a yɔ boɔrɔ bipɔgelee naŋ gaa te tona o yiri poɔ, a be la ka o kaa iri Diouana naŋ e pɔge naŋ ba taa toma. O da iri Diouana bonso o da ba e neɛ naŋ boɔrɔ a ne suuri aŋa lɛ o pɔge taaba naŋ boɔrɔ lɛ; o da ba kaara lɛ a toma naŋ waa, Madame da de la Diouana ka o gaa te kaara o biiri zu a Dakar teŋa poɔ. Diouana naŋ wa nyɛ a toma ama baare o da ko la a o toma daana kyɔɔtaa kaŋa , o paaŋ da da la kpinni 50 a yi dɔɔlee kaŋa zie, ka de a zaa yaare bare a teŋa poɔ. Ka ona ba wa tona toma o maŋ de la o sɛne ka ba yi yɔ a dɔle gbɛre. Monsieur ane Madame paa da ko la Diouana a toma ka o tona a France paaloŋ poɔ. Daadaa lɛ Diouana da ta piili teɛrɛ la lɛ o nyɔvore paala o naŋ na te voore a France paaloŋ poɔ.

Duoro kɔre:Mbissine Thérèse Diop as Diouana.jpg

A saŋa o maŋ wa tara yiriŋ ka o poɔ zaa pɛlle ane bondirii Diouana naŋ maale, ane lɛ o naŋ maale zie a peere ziezaa ka o yi a saaŋ bondaana zikpeɛraa. Madame lɛ o naŋ erɛ Diouana da ba la baŋ o feroo toma a yiriŋ buriburi da kpɛ o la. O teɛrɛ ka o na kaara la a biiri aŋa lɛ onaŋ da kaara ba a Senegal poɔ, kyɛ da naŋ maŋ nyɛ vuo a yi yɔ France paaloŋ poɔ a meŋ baŋ zie. A yelseɛle la a France poɔ o ba taa zie gaabo ka bondirii ane zie peero a die poɔ naane, o maŋ leɛ teɛre poɔŋ ka a nyɔvore o naŋ taa a Senegal seɛ la be onaŋ be bonso o da maŋ nyɛ vuo bee wagere a yi meŋ yɔyɔ. Ka Diouana wa su pɔlloŋ bonsuuri zaa a o yidampɔge vɛŋ la ka o yagere a bare. A yidampɔge maŋ yeli ko la ka o inni la ka ona la a bondimaala ane ane a zipeerɛ be. Daare kaŋa la ka ba gaa noba mine kultaa tigiri

zie ka dɔɔ kaŋa te moore Diouana noɔre kyɛ yeli ka o daŋ ba moore pɔgesɔgelaa o nyɔvore zaa poɔ a tuure paaloŋ poɔ. A daare na Diouana da nyɛ la lɛtɛ a yi o ma zie, a be la ka Monsieur a kanne a lɛ a sɛgere naŋ sɛge eŋ a lɛtɛ poɔ a  ko o. O ma da soore o la a lɛtɛ poɔ boŋ la so ka woŋ o yɛlɛ ka o na sɔre libiri a yi o zie. Diouana naŋ kanne a lɛtɛ baare la ka o nyɔge o zaa kyeɛre bare. Madame ba sage ka o na gbiri goɔŋ a ta ŋa daa gbuli na kyɛ ka onaŋ maŋ yeli ka diibu la ka o maale ka o naŋ kyɛɛle o ne a lɛ zaa. Diouana da e la o teɛroŋ ka o la leɛ de a kyɔɔtaa na o na ko Madame ka a leɛ zɔɔre ba kpakyaŋ. Madame yeli ko la Diouana na ka ona ba toŋ toma ka o ba dire bondirii a yiri na poɔ. A dogeroŋ o naŋ na nyɛ ka onaŋ ba toŋ toma la a lɛ. Monsieur naŋ yɔɔ Diouana saŋyɔɔ, Diouana ba sage de a libiri o zagere o la bare kyɛ leŋ daseelɛ a ko o meŋa, o da leŋ miri eŋ kɔkɔre a kɔnso die poɔ. A sinii baare ne la Monsieur Senegal leɛ gaabo Diouana naŋ leŋ o meŋa ko, bonso ba ba sage na yɔɔ o ka o ko o ma libri bee o yideme. O pãã da ko la Diouana ma libiri ka o zagere a libie na zaa bare. Monsieur naŋ wa bare teŋa, dɔɔlee na pɔge o na zo wa ŋmaa la o niŋe.

Deɛdeɛmɛ a sinii poɔ  

[maaleŋ | Maale eŋ yizie]

·        Mbissine Thérèse Diop as Gomis Diouana

·        Anne-Marie Jelinek as Madame

·        Robert Fontaine as Monsieur

·        Momar Nar Sene as Diouana's boyfriend

A sinii maalo

[maaleŋ | Maale eŋ yizie]

A sinii maalo poɔ fo na ny la Senegalee enfuomo ŋmaara kaŋa ŋmaa la Mbissine Therese Diop enfuoni ka Sembene da nyɛ o, a be la ka gaa te pɔge Diop a yele Black Girl (pɔgesɔgelaa yɛlɛ) ko o. Diop yideme da ba ennoɔ ne ka Diop te poɔ sinii maaleba poɔ, Sembene naŋ wa gaa te Diop o meŋa o da sage ka o poɔ la ka ba maale a sinii ŋa.[3] A o yideme da ba sage ko kyɛ ka o naŋ de gandaaloŋ de gaa.  A sinii kponzie zaa a Senegal, poɔ ka ba da ŋmaa a enfuomo, ka a sinii gaa a France poɔ ba zagere bare kyɛ te de neŋyuo.[4] A 2016 peɛpeɛrebɛ ne a Diop wuli ka a bonsuuri anaŋ zaa onaŋ da su e la omaŋ boma.

A Black Girl deɛne zie meŋa a  Ministry of Cooperation’s Cinema Bureau da zagere o la bare, French deme kɔkɔre ka ba da yele a sinii a zuiŋ a da e la libie ko ba.[5] Bonso a sinii yelnyɔgeraa. Sembene paa da ŋmaa la sinii wogiluŋ bare ka o ti sigi wa are awa gbuli yeni[6]

A Sinii Yelnyɔgere

[maaleŋ | Maale eŋ yizie]

A sinii yelwulaa la ka o wuli gbaŋgbaaloŋ a yi lɛ a Tuure paaloŋ noba naŋ da dɔgerɔ a Afrika poɔ noba.

A Sinii ŋa Tona

[maaleŋ | Maale eŋ yizie]

A sinii gane naŋ e paati a 1997 yuoni poɔ, Jonathan Rosenbaum da ŋmɛ la nɔkpeɛne ka Blaɔk Girl la e Sub-Saharan Afrikan sinii maalo piilu, A sɛgesɛgerɛ na meŋa e la neɛ banaŋ dɔge ka o baa Afrikan paaloŋ poɔ.

A la yi be a sinii la yeli wuli la lɛ a Senegalese pɔge, naŋ yelfaa gyamaa a yi gbaŋgbaaloŋ. A wagere na poɔ la ka Senegal meŋ da zɔɔ faa ba menne a yi a nempeɛle nuuriŋ a 1960 yuoni poɔ, ( a ŋaa puoriŋ la ka ba pãã maale a sinii ŋa). A dɔgɛɛ na noba naŋ nyɛ la ka ba kaa kyɛ de maale ne a sinii. A sinii zaa pãã wuli la Diouana dɔgɛɛ zaa a sinii poɔ. A sinii ŋa e la danseɛ ka Diouana a de eŋ o teɛroŋ poɔ ka o na maale la sinii ka donnɛ a nyɛ. Madame ko la dɔgɛɛ na zaa na senne a sinii poɔ, pale neɛaŋa na moore o noɔre ka wuli ka tuure bee a nansaale paaloŋ lɛ ka ba maŋ puori ka ko o soba baŋ fo la bee ka o baŋ fo.[7] A sinii wuli la lɛ Madame ane Diouana zaa na ba gaa sakuuri azuiŋ ba kaŋa zaa koŋ baŋ kanne kyɛ ka a zaa e libi-yɛlɛ kyɛ ka naŋ zagere o meŋa saŋyɔɔ bare. Diouana da taa la o teɛroŋ ka o na gɛrɛ France paaloŋ poɔ, noɔ ŋa yoŋ so nyɔvore yɛlɛ zaa na na taa tɛgeraa.

A sinii ŋa Sgebo

[maaleŋ | Maale eŋ yizie]

Kyɔɔtare

[maaleŋ | Maale eŋ yizie]

·        1966, Prix Jean Vigo for best feature film

·        1966, Tanit d'Or, Carthage Film Festival

Kaa kyɛ nyɛ

[maaleŋ | Maale eŋ yizie]

·        Cinema of Senegal

Sommo Yizie

[maaleŋ | Maale eŋ yizie]
  1. Nowell-Smith, Geoffrey (1996). The Oxford History of World Cinema. ISBN 0-19-874242-8.
  2. Ponzanesi, Sandra and Verena Berger. "Introduction: genres and tropes in postcolonial cinema(s) in Europe", Transnational Cinemas, Vol. 7, No. 2, 2016
  3. Ellerson, Beti (1999). Sisters of the Screen: Women of Africa on Film, Video, and Television. Africa World Press. ISBN 978-0865437135.
  4. "M'Bissine Thérèse Diop on BLACK GIRL". The Criterion Collection. 2016. Retrieved 31 August 2025.
  5. Clark, Ashley (23 January 2017). "Black Girl: Self, Possessed". The Criterion Collection. Archived from the original on 22 April 2025. Retrieved 31 August 2025.
  6. "Ousmane Sembène, Cinematic Revolutionary". Harvard Film Archive. 19 January 2024. Retrieved 1 September 2025.
  7. Rachael Langford, "Black and white in black and white: Identity and cinematography in Ousmane Sembène's La Noire de…/Black Girl (1966)", Studies in French Cinema 1, no. 1 (2001), 14.